Slolux novice

FURSu prijavite račune v tujini!

Drage Slovenke in Slovenci,

pred časom nas je dosegla novica, moramo FURSu prijaviti vse v tujini odprte račune, sicer nas čaka potencialna kazen v višini 200 do 1 200 € (vir). V društvu Slolux smo na FURSu preverili omenjene informacije. Predstavljamo vam izvleček na dan 17. 01. 2017 veljavnih informacij in vas pozivamo, da  račune javite čimprej in se tako izognete kazni!

  1. Drži informacija, da morajo vsi, ki so vpisani v davčni register, v Sloveniji prijaviti plačilne račune, odprte v tujini. Prijaviti jih morajo vsi davčni rezidenti glede na 6. člen ZDoh-2  ter vsi državljani, vpisani v davčni register Slovenije po 50. členu ZFU – torej vsi Slovenski državljani, ki imajo račune v tujini. POZOR: Če imate status nerezidenta še ne pomeni, da niste v davčnem registru (glejte pojasnilo na dnu strani)!
  2. Septembra 2017 bo FURS izmenjala podatke o finančnih računih z drugimi državami članicami EU in izven nje, in sicer za podatke o finančnih računih za leto 2016; tudi z Luksemburgom, od koder bo prejela informacije o finančnih računih, ki jih imajo slovenski rezidenti odprte v tej državi. Podatke o finančnih računih, o katerih se poroča, zbirajo poročevalske finančne institucije vsake države podpisnice »Večstranskega sporazuma med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih« in jih nato posredujejo pristojnim organom v svoji državi. FURS bo podatke posredovala pristojnim Finančnim uradom, ki bodo podatke preverili in kaznovali tiste posameznike, ki računov niso prijavili.
  3. Finančni uradi bodo pridobili podatke o končnem stanju na računih ali vrednosti računa ob koncu koledarskega leta oziroma, če je bil račun zaprt med letom, neposredno pred zaprtjem računa. Namen pridobljenih podatkov je preverjanje prijavljenih prihodkov v davčnih nadzorih, predvsem postopkih odmere dohodnine, torej ali ste oddali ustrezno dohodninsko napoved v Sloveniji, če pa k temu niste zavezani (npr. davčni nerezidenti), ali ste napoved oddali v državi, kjer ste zavezanec.
    1. Skladno s 34. členom ZDoh-2 ste uslužbenci institucij Evropskih skupnosti, Evropske centralne banke, Evropske investicijske banke ter Evropskega investicijskega sklada izvzeti plačila od dohodka iz zaposlitve, če vam je dohodnina odtegnjena že pri teh institucijah.
  4. Katere račune in kaj morate prijaviti?
    1. Prijaviti morate vse plačilne račune. Razlago o tem, kateri računi se štejejo za plačilne, so dostopni v 1. točki Pojasnil FURSa.
    2. Prijaviti morate IBAN, SWIFT, državo ter datum odprtja računa (če ga poznate).
  5. Kako prijaviti račun(e), odprte v tujini?
    1. Izpolnite prvo stran obrazca DR-02.
    2. Na strani 2 obrazca DR-02 izpolnite polja 10 ter 10.1 in 10.2. Če imate odprta več kot dva računa, potem podatke iz polj 10 in 10.1 za vse računo navedite na list papirja.
    3. Oba lista podpišite, skenirajte in:
      1. Oddajte preko eDavkov, obrazec LD – lastni dokument (ker lahko pripnete le eno datoteko, nujno skenirajte obe strani v isti dokument).
      2. Pošljite po pošti na ustrezni Finančni urad (odvisno od vašega stalnega prebivališča oziroma zadnjega bivališča v Sloveniji).
  6. Kaj če računov ne prijavite? Obstajata dve možni kazni, ki vas lahko doletita:
    1. Če računov ne boste prijavili, vas lahko doleti globa v višini od 200 do 1 200 €, ne glede na vsebino tega računa (npr. ali je račun v uporabi ali ne). Glejte 5. točko Pojasnil FURSa.
    2. Če pri pregledu računa FURS ugotovi, da ste na račun prejemali dohodek, ki ni bil prijavljen v dohodnino, pa bi moral biti, bo FURS izdala odločbo o plačilu dohodnine, sledi tudi prekrškovni postopek, lahko pa tudi ovadba za sum storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve, odvisno od okoliščin posameznega primera. V morebitnem davčno inšpekcijskem nadzoru je lahko pričakovati tudi odmero davka od nenapovedanih dohodkov, ki se opravi po 70 % stopnji obdavčitve prihodkov in premoženja po 4. odstavku 68.a člena ZDAvP-2.

Priporočamo vam torej, da v najkrajšem možnem času FURSu javite vse plačilne račune, odprte v tujini, ter se tako izognete morebitnim globam.

DODATNO POJASNILO, PRIDOBLJENO 18. 1. 2017 s strani Vodje sektorja za davčni register, ki pojasnjuje, da morajo številke prijaviti VSI:

5. točka 1. odstavka 49. člena ZFU:
– podatek o rezidentskem statusu zavezanca…

Podatek o tem, ali je oseba, ki je vpisana v davčni register, rezident ali nerezident, je samo eden izmed podatkov, ki se vodijo v davčnem registru.

Torej, v davčnem registru imamo rezidente in nerezidente. Zato je težko sklepati, da če si odjavil rezidentstvo, da nimaš več davčne številke. Če odjaviš rezidentstvo, se v davčnem registru spremeni status iz rezident v nerezident. Davčna številka pa ostane. Po ZFU je treba prijaviti račun tudi nerezidentom.

Res pa je, da če skupaj prebereš več zakonov, bi lahko sklepal, da nekomu, ki je v Sloveniji odjavil rezidentstvo in se v Slovenijo ne misli več vrniti, ni potrebno prijaviti tujega računa, konec koncev s Slovenijo nima kar se davkov tiče, nič več. Ampak ZFU tega ne določa. Mogoče bi moral, vendar zaenkrat še ne.

OPOZORILO: Podatki so zbrani po najboljših močeh in posredovani z namenom pomagati Slovenkam in Slovencem v tujini pri izogibanju morebitnim težavam. Kljub vsemu pa v društvu ne moremo prevzeti odgovornosti za točnost informacij ter posledice vaših dejanj. V primeru nejasnosti se, prosimo, obrnite na pristojni Finančni urad.

Pripravil: Emil Kos

Viri:

Zadnje novice

3 misli o “FURSu prijavite račune v tujini!”

  1. Gorazd Bezlaj

    Ojla.
    Kolikor jaz razumem, novi standard OECD zahteva, da poročevalske finančne institucije vsake države podpisnice zbirajo podatke o računih tujih rezidentov in te podatke posredujejo domačim pristojnim organom zadevnih rezidentov (zgoraj v točki 2).
    Ravnokar sem o tem povprašal svojo banko v Luksemburgu in izvedel, da sem zaradi luksemburškega domačega naslova, osebne številke (luksemburške EMŠO) in potrdila o prebivališču z luksemburške občine (ki sem ga moral banki dostavit pred leti, ko so uvedli direktno obdavčevanje dobička iz kapitala) za njih potrjen luksemburški rezident za davčne namene in zato mojih podatkov ne bodo avtomatično posredovali luksemburški davčni upravi v okviru CRS OECD, ta pa jih torej – logično – ne bo posredovala slovenski davčni upravi.
    Vse to seveda ne drži v primeru ljudi, ki delajo in živijo v Sloveniji (ali drugje) in ki imajo odprt račun v Luksemburgu (ali drugje) – ti so prava tarča te zakonodaje.

      1. Gorazd Bezlaj

        🙂 Vidiš, jaz pa mislim, da jaz in velika večina nas, ki delamo in živimo v Luksemburgu, ki tukaj plačujemo davke in prejemamo dohodek, nismo ciljna skupina te zakonodaje, kar pa ne pomeni, da si malenkostni slovenski dacarji, ki pregovorno najrajši lovijo tiste, ki so najmanj krivi, ne bodo na vse kriplje prizadevali, da nas ujamejo v svoje mreže. Vendar jim ne bo uspelo. Ker po CRS naši podatki Dursu ne bodo posredovani avtomatično, sami pa od tujih davčnih organov lahko zahtevajo samo podatke tistih svojih rezidentov, za katere lahko utemeljijo potrebo – se pravi tiste, ki so v kakšnem postopku, oziroma za katere imajo utemeljen sum, da so v prekršku. Po domače: dokler ne delamo davčnih neumnosti v Sloveniji, smo na varnem 🙂

Pustite komentar

Dogodki in druženja za simpatizerje Slovenije v Luksemburgu.

Prijavite se na naš newsletter.